Predavanje dr. Karla Gržana

Vabimo vas na predavanje z naslovom ODNOSI ZA PRIJETNO SOŽITJE, ki bo 5.3.2018 ob 18.uri v Osrednji knjižnici Celje (Levstikova dvorana). Predaval bo dr. Karel Gržan.
Vstopnine ni, vabljeni!


Namenite nam del dohodnine

Vabimo Vas, da izkoristite priložnost, ki Vam jo daje država in namenite del sredstev od vaše dohodnine nam ter s tem postanite dobrodelni. To ni za Vas dodaten strošek, ampak bo država od Vaše dohodnine, ki jo boste v vsakem primeru plačali, namenila pol odstotka tistemu, ki ga boste izbrali.
Med temi organizacijami smo tudi Društvo regionalna varna hiša Celje.

Zbrana sredstva bomo porabili za delovanje varne hiše in za pomoč uporabnicam in njihovim otrokom. V obrazec poleg svojih podatkov vpišite našo davčno številko 29842131 in določite odstotek (do 0,5%). Obrazec najdete pod zavihkom DONIRAJ.

Za vaš prispevek se vam zahvaljujemo!


Sporočilo za javnost

Sodelujmo v akciji zbiranja hrane za ljudi v stiski

Med 28. novembrom 2016 in 2. januarjem 2017 v vseh poslovalnicah podjetja Lidla Slovenija poteka akcija zbiranja hrane z daljšim rokom trajanja za pomoč ljudem v stiski. Lidl Slovenija akcijo v sodelovanju s številnimi humanitarnimi in dobrodelnimi organizacijami izvaja že v želji, da bi skupaj s svojimi kupci pripomogel k zagotavljanju osnovnih življenjskih dobrin za socialno ogrožene ljudi iz lokalnega okolja. Med prejemniki donacije bomo tudi DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA CELJE, ki bomo prejeli prehranske izdelke, zbrane v Lidlovi poslovalnici v Lidl Celje – Mariborska.

V okviru trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet Lidl Slovenija redno pripravlja dobrodelne akcije v lokalnem okolju, s katerimi želi pomagati ljudem in živalim v stiski. »Pravica slehernega posameznika v družbi je, da živi dostojno in polno življenje, a temu žal ni tako. Stiske ljudi so hujše iz leta v leto, zato se v Lidlu Slovenija ves čas trudimo ponuditi roko najranljivejšim posameznikom v družbi. Letošnja akcija zbiranja prehranskih izdelkov z daljšim rokom trajanja, ki jo izvajamo v sodelovanju z 49 lokalnimi dobrodelnimi in humanitarnimi organizacijami, je ena od pobud ustvarjanja lepšega jutri za ljudi v stiski,«, je dejala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v podjetju Lidl Slovenija.

Več informacij:
Kontaktni podatki društva: 03/492 – 63 – 56, varna.hisa@siol.net.
Lidl Slovenija, kontaktna oseba: Jure Butinar, e-naslov: pr@lidl.si; telefon: 01 729 74 64

 


Donacija ob otvoritvi Mesnega butika Križnik

V soboto, 14.5.2016, je bila v Gaberkah uradna otvoritev Mesnega butika KRIŽNIK. Na prireditvi so spregovorili lastnik Andrej KRIŽNIK, župan Občine Šoštanj, Darko MENIH in predsednik Sveta KS Gaberke Zvonko KOŽELJNIK. Nove prostore je blagoslovil župnik msgr. Jože PRIBOŽIČ, dekan, naddekan in ekonom Škofije Celje. Naša Varna hiša je ob tej priložnosti prejela donacijo v vrednosti 250 EUR.
a

a6


Video posnetek o nasilju

Objavljamo povezavo do treh posnetkov, ki so jih na temo nasilja pripravili v MC Velenje ob 8. marcu – mednarodnem prazniku žensk.



“Kje so naše meje?“ – nacionalna konferenca socialnega vključevanja

Mreženje ter pretok znanja in informacij so ključnega pomena za stroko.
Mreža Vključen.si je v petek, 29. maja, organizirala drugo konferenco socialnega vključevanja, tokrat pod sloganom “Kje so naše meje?“. Njen namen je bil dodatno usposobiti strokovne delavce nevladnih organizacij (NVO) s področja socialnega vključevanja za delo z uporabniki in seznanitev z novostmi na področju črpanja finančnih sredstev. Več kot 180 udeležencev je do zadnjega kotička napolnilo dvorano City Hotela, s programom pa so bili zadovoljni tako udeleženci, kot organizatorji.

Vsi so si bili enotni, da so takšni dogodki zelo pomembni za stroko, saj omogočajo in spodbujajo zelo potrebno dodatno izobraževanje in mreženje.

Uvodna govora na konferenci sta imeli Marjeta Ferlan Istinič iz sektorja za izvajanje storitev in programov na MDDSZ in Živa Štiglic, vodja mreže Vključen.si. Osrednji govornici pa sta bili Urška Battelino, psihoterapevtka psihoanalitične smeri, in doc. dr. Katarina Kompan Erzar, zakonska in družinska terapevtka. Slednja je predavala o potrebnosti postavljanja meja pri delu z uporabniki in opozorila, kako se izogniti težavam, če se jih prekorači. “Spoštovanje osebnih meja se zmeraj začne s spoštovanjem meja lastnega dostojanstva in tudi lastne nemoči, meja uporabnika in seveda stroke,“ je poudarila doc. dr. Kompan Erzar.

Urška Battelino je v svojem predavanju spregovorila o pojavu mejne osebnostne motnje in narcistične motnje ter o tem, kako takšne uporabnike prepoznati in z njimi tudi delati. Poudarila je, da lažje sprejmemo tisto, kar razumemo, ne moremo pa sprejeti tistega, česar ne razumemo. “Prav tako je s postavljanjem mej – lažje jih začnemo postavljati v tistih odnosih, kjer razumemo njihovo dinamiko,“ je povedala ga. Battelino.

Drugi sklop konference je bil namenjen problematiki financiranja NVO s področja socialnega vključevanja. Priložnosti, ki jih prinaša nova finančna perspektiva 2014–2020, je predstavila Dragana Stojmenović, predstavnica projektne enote za socialne storitve in programe na MDDSZ. Metka Cerar z Zavoda RS za zaposlovanje pa je pojasnila, kako učinkovito črpati iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

“Izjemna udeležba na konferenci kaže, da je potreba NVO po strokovnem usposabljanju in opolnomočenju zelo velika. Le s povezovanjem in sodelovanjem bomo v prihodnje lahko uspešno premagovali problem socialne izključenosti,“ je zaključila Živa Štiglic, vodja mreže Vključen.si, ki deluje kot spodbujevalnik razvoja nevladnega sektorja na področju sociale in je tudi organizator nacionalne konference socialnega vključevanja.

Kontakt za medije:
Živa Štiglic
Telefon: 030 646 943
E-naslov: info@vkljucen.si
http://vkljucen.si


Anonimna prijava

Kaj lahko storite?

Če ste sami žrtev nasilja v družini ali če veste za tak primer, napišite prijavo[naslovna povezava].

V prijavo napišite čim več podatkov , ki bodo policiji v pomoč pri preiskovanju in ukrepanju:

– kdo izvaja nasilje,
– kdo je žrtev,
– kje in kdaj se to dogaja,
– kaj se dogaja, kako.

Prijava je anonimna, zato vam ni treba napisati svojih osebnih podatkov. Če pa želite, da bi se pri obravnavanju vaše prijave osebno obrnili na vas, navedite svoje kontaktne podatke.


Nova spletna stran

Prenovili smo spletno stran za boljšo dostopnost informacij in bolši pristop do uporabnikov le -te.


Izjava za javnost

Ljubljana, 12.3.2010: Zveza za nenasilje (Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi, Društvo SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, Društvo za nenasilno komunikacijo in Društvo Ženska svetovalnica) in Sekcija za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije pri Socialni zbornici Slovenije opozarjata, da eden izmed moških, pred katerim je partnerka z otrokoma pobegnila v varno hišo, iz maščevanja grozi z razkritjem lokacije več varnih hiš v Sloveniji.

V zadnjem času opažamo povečano zanimanje medijev za domnevne zlorabe varnih hiš s strani žensk, ki naj ne bi bile žrtve nasilja in naj bi v varne hiše odšle, da bi tako pridobile določene ugodnosti. Opozarjamo, da je bivanje v varni hiši zadnji izhod v sili za tiste žrtve nasilja v družini, ki za svoj umik pred storilcem ne vidijo nobene druge možnosti. Žrtve nasilja se – strokovnim mnenjem navkljub – odhoda v varno hišo po navadi branijo in raje več let tiho trpijo. Odhod v varno hišo je zato za žrtev težka odločitev.

Varna hiša je tog sistem s številnimi pravili, ki morajo veljati, da se ogroženim stanovalkam in njihovim otrokom zagotovi vsaj minimalna varnost. Večina žrtev pride v varno hišo po letih in desetletjih psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja s strani svojih partnerjev, bivših partnerjev, očetov, ker se bojijo za svoje življenje in življenje svojih otrok, če jih imajo. Če bi lahko, bi veliko raje ostale doma in prav bi bilo tako. Od doma bi moral storilec, ne žrtev. Če pa država s svojimi institucijami in ukrepi žrtvi varnosti v lastnem domu ne zmore zagotoviti, ji mora zagotoviti vsaj varno nastanitev drugje.

Večina storilcev nasilja zanika, da so kdajkoli izvajali nasilje v družini ali pa ga poskušajo zmanjševati (ni bilo tako hudo, ona pretirava) in opravičevati (ona je izzivala, takrat sem pač pil). Včasih pa se pojavi storilec, ki grozi tako ženski, ki je pred njim pobegnila, kot tudi njeni družini, prijateljicam in prijateljem ter strokovnim delavkam v varnih hišah. V zadnjem času imamo opravka s storilcem, ki grozi, da bo zaradi maščevanja javno razkril lokacije dveh varnih hiš Društva za nenasilno komunikacijo, kar ogroža vse stanovalke teh dveh hiš in njihove otroke.

Storilec v ta namen kontaktira različne institucije in medije. Predstavlja jim povsem lažno zgodbo, v kateri je on žrtev svoje bivše partnerke in nevladne organizacije, ki ji je pomagala. Odgovornosti za svoja nasilna dejanja ni pripravljen prevzeti, nasilje v celoti zanika. V svojih izjavah je prepričljiv, iznajdljiv in socialno spreten.

Medije pozivamo, da v skladu z načeli novinarskega kodeksa, pred objavo preverijo vsebino dogajanja tudi pri različnih organizacijah, ki se ukvarjamo s preprečevanjem nasilja v družini in družbi. Nujno je zaščititi žrtve nasilja v družini, ki so resno ogrožene in se zato skrivajo v varnih hišah ter preprečiti sekundarno viktimizacijo, ki bi jo povzročilo enostransko poročanje medijev o storilčevi verziji dogajanja.

Za dodatne informacije pokličite Katjo Zabukovec Kerin, predsednico Društva za nenasilno komunikacijo na 01/4344-822 01/4344-822 , drustvo.nenasilje@siol.net .