HTC in Si mobil za varne hiše in materinske domove_sporočilo za medije
Anonimna prijava
Kaj lahko storite?
Če ste sami žrtev nasilja v družini ali če veste za tak primer, napišite prijavo[naslovna povezava].
V prijavo napišite čim več podatkov , ki bodo policiji v pomoč pri preiskovanju in ukrepanju:
– kdo izvaja nasilje,
– kdo je žrtev,
– kje in kdaj se to dogaja,
– kaj se dogaja, kako.
Prijava je anonimna, zato vam ni treba napisati svojih osebnih podatkov. Če pa želite, da bi se pri obravnavanju vaše prijave osebno obrnili na vas, navedite svoje kontaktne podatke.
Nova spletna stran
Prenovili smo spletno stran za boljšo dostopnost informacij in bolši pristop do uporabnikov le -te.
Izjava za javnost
Ljubljana, 12.3.2010: Zveza za nenasilje (Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi, Društvo SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, Društvo za nenasilno komunikacijo in Društvo Ženska svetovalnica) in Sekcija za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije pri Socialni zbornici Slovenije opozarjata, da eden izmed moških, pred katerim je partnerka z otrokoma pobegnila v varno hišo, iz maščevanja grozi z razkritjem lokacije več varnih hiš v Sloveniji.
V zadnjem času opažamo povečano zanimanje medijev za domnevne zlorabe varnih hiš s strani žensk, ki naj ne bi bile žrtve nasilja in naj bi v varne hiše odšle, da bi tako pridobile določene ugodnosti. Opozarjamo, da je bivanje v varni hiši zadnji izhod v sili za tiste žrtve nasilja v družini, ki za svoj umik pred storilcem ne vidijo nobene druge možnosti. Žrtve nasilja se – strokovnim mnenjem navkljub – odhoda v varno hišo po navadi branijo in raje več let tiho trpijo. Odhod v varno hišo je zato za žrtev težka odločitev.
Varna hiša je tog sistem s številnimi pravili, ki morajo veljati, da se ogroženim stanovalkam in njihovim otrokom zagotovi vsaj minimalna varnost. Večina žrtev pride v varno hišo po letih in desetletjih psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja s strani svojih partnerjev, bivših partnerjev, očetov, ker se bojijo za svoje življenje in življenje svojih otrok, če jih imajo. Če bi lahko, bi veliko raje ostale doma in prav bi bilo tako. Od doma bi moral storilec, ne žrtev. Če pa država s svojimi institucijami in ukrepi žrtvi varnosti v lastnem domu ne zmore zagotoviti, ji mora zagotoviti vsaj varno nastanitev drugje.
Večina storilcev nasilja zanika, da so kdajkoli izvajali nasilje v družini ali pa ga poskušajo zmanjševati (ni bilo tako hudo, ona pretirava) in opravičevati (ona je izzivala, takrat sem pač pil). Včasih pa se pojavi storilec, ki grozi tako ženski, ki je pred njim pobegnila, kot tudi njeni družini, prijateljicam in prijateljem ter strokovnim delavkam v varnih hišah. V zadnjem času imamo opravka s storilcem, ki grozi, da bo zaradi maščevanja javno razkril lokacije dveh varnih hiš Društva za nenasilno komunikacijo, kar ogroža vse stanovalke teh dveh hiš in njihove otroke.
Storilec v ta namen kontaktira različne institucije in medije. Predstavlja jim povsem lažno zgodbo, v kateri je on žrtev svoje bivše partnerke in nevladne organizacije, ki ji je pomagala. Odgovornosti za svoja nasilna dejanja ni pripravljen prevzeti, nasilje v celoti zanika. V svojih izjavah je prepričljiv, iznajdljiv in socialno spreten.
Medije pozivamo, da v skladu z načeli novinarskega kodeksa, pred objavo preverijo vsebino dogajanja tudi pri različnih organizacijah, ki se ukvarjamo s preprečevanjem nasilja v družini in družbi. Nujno je zaščititi žrtve nasilja v družini, ki so resno ogrožene in se zato skrivajo v varnih hišah ter preprečiti sekundarno viktimizacijo, ki bi jo povzročilo enostransko poročanje medijev o storilčevi verziji dogajanja.
Za dodatne informacije pokličite Katjo Zabukovec Kerin, predsednico Društva za nenasilno komunikacijo na 01/4344-822 01/4344-822 , drustvo.nenasilje@siol.net .